Prednosti postopka SLS pred veèino ostalih postopkov za hitro izdelavo prototipov je v veliki izbiri materialov. Na voljo imamo tako prah polimerov (najlon (tudi z raznimi vlakni), polistiren), kovine (zmesi jekla, titana) in doloèene keramike. Pri izdelavi pa ni potrebe po dodatnem podpornem materialu. Izdelek je v veèini primerov že funkcionalen.
1. Uvod Pri selektivnem laserskem sintranju z laserjem velike moèi (CO2 LASER) sprimemo drobne delce plastike, kovine ali prahu keramike v sloje, ki nam povezani predstavlja željeni 3D objekt.
Postopek SLS je v letu 1981 patentiral R.F. Housholder, vendar ga ni komercializiral. V sredini 80ih so na Teksaški univerzi razvili variacijo postopka in jo licencirali na Austin, Texas Company (DTM Corporation), ki je postopek komercializirala. Trenutno vodilno podjetje je 3dsystems.
2. Delovanje
Osnovni material je prah, katerega delci so veliki približno 50 µm, stroj pa ga nanaša sloj za slojem. Po nanosu nove plasti prahu raèunalniško kontroliran laser opiše površino prototipa tako, da se prah sprime. Pri tem opiše eno plast izdelka. Medtem ko je prah izpostavljen laserskemu žarku se temperatura materiala dvigne preko temperature kristalizacije, kar omogoèa da se razlièni delèki prahu sprimejo v objekt. V naslednjiem prehodu se posoda z materialom spusti za višino ene plasti, v posodi se ponovno razporedi sloj osnovnega materiala in postopek se ponovi.
Slika 1: Postopek SLS.
3. Gradiva
Poliamid (PA) omogoèa izdelavo funkcionalnih prototipov z zelo dobrimi toplotnimi in trdnostnimi lastnostmi.
Poliamid s steklenimi vlakni (PA + GF) ima še mnogo višjo toplotno odpornost ter boljše mehanske lastnosti. Tudi ta material se uporablja za izdelavo funkcionalnih prototipov.
TPE je podoben gumi. Uporablja se ga za izdelavo prototipov, kjer je potrebno velika elastiènost in prožnost materiala. Po impregnaciji z PU pa postane tudi tesen za vodo in tudi druge tekoèine.
English language
